Ob začetku 30. seje DZ je 9. julija 2007 na poslansko vprašanje Rudolfa Mogeta odgovarjal Janez Janša. Po odgovoru tedanjega primerja je Moge predlagal, da Državni zbor RS o izrečenem opravi razpravo. Predlog ni bil sprejet.
POSLANSKO VPRAŠANJE
30. seja DZ, 9. julij 2007 Foto: TV SLO, prenos
Predsednik France Cukjati: Hvala. Naslednji bo poslansko vprašanje predsedniku Vlade postavil gospod Rudolf Moge.
Rudolf Moge: Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, gospod predsednik Vlade, ministrica, ministri, kolegice in kolegi! Lep pozdrav! V Liberalni demokraciji Slovenije pozdravljamo, da razmere v Sovi razčistijo in da se pri tem uporabijo metod, ki spadajo v sodobno demokratično, nikakor pa ne da se ob razčiščevanju Sova predvsem izrablja zgolj za nabiranje političnih točk.
Vsem je znano, da znesek, ki ga Republika Slovenija dobila iz trgovine z orožjem, še vedno neznan, in to kljub zaključeni trgovini. To potrjujejo stališča oziroma poročila, ki so jih doslej dale različne Vlade, preiskovalne komisije, komisije za nadzor varnostno-obveščevalnih služb ter drugi. Pred kratkim, spoštovane gospe in gospodje, je izšla knjiga Matjaža Frangeža z naslovom 'Kaj nam pa morete' – Od trgovine z orožjem do Depale vasi, v kateri ste vi gospod predsednik, citirani kar 235-krat z imenom in priimkom.
Ob pazljivem branju se da iz nje in iz izjave avtorja prebrati in iz izjave avtorja, da ste predali ministru Kacinu znesek okoli 28 milijonov nemških mark, avtor in ta knjiga pa trdita, da je bilo tega denarja za 136 milijonov nemških mark. Da bi gospod predsednik Vlade, ovrgli vsak kanček suma, ki se ob tem, da je večja vsota denarja izginila neznano kam, še vedno poraja v glavah državljank in državljanov Republike Slovenije, vas sprašujem, ali lahko pričakujemo, da boste, podobno kot ste na Slovenski obveščevalni-varnostni agenciji preiskali nepravilnosti, z ustanovitvijo posebne skupine to storili tudi na Obveščevalno-varnostni službi Ministrstva za obrambo Republike Slovenije z namenom, da se med drugimi nepravilnostmi pregleda tudi celotno poslovanje posebnega sklada, v sedanji govorici tako imenovanega črnega fonda, in s tem neposredno odgovori tudi na vprašanje, kam je izginil denar od trgovine z orožjem. Namreč prav Obveščevalno-varnostna služba je bila v tistem času glavni organizator trgovine z orožjem. Za odgovor, gospod premier, se vam že v naprej zahvaljujem.
Predsednik France Cukjati: Hvala. Gospod Predsednik, izvolite.
Janez Janša: Hvala lepa za to vprašanje. Očitno se neka knjiga ne prodaja preveč dobro, zato je treba delati reklamo tudi v Državnem zboru. Jaz je nisem bral, ne vem, kolikokrat sem citiran. Vem pa, da sem te stvari že velikokrat pojasnjeval, med drugim tudi spoštovanemu poslancu, ki je vodil dve tovrstni preiskovalni komisiji oziroma eno cel mandat, pa ena je bila še prej, da sem to pojasnjeval praktično deset let, vsakemu, vsak, ki je imel 5 minut časa, se je s tem ukvarjal, hodili smo od sodišč do kriminalistične policije in preiskovalnih komisij. Rezultat vsega tega je bil, da je poročilo, ki je bilo predano leta 1994 mojemu nasledniku, obveljalo. Torej Slovenija je bila v času osamosvojitve in vojne za Slovenijo dejansko prisiljena kupovati orožje. To je bila prisiljena zaradi tega, ker je bila slovenska teritorialna obramba na dan, ko je prisegala nova vlada leta 1990, skoraj popolnoma razorožena, vsaj kar zadeva težko orožje, in še do danes ni bila razčiščena vloga tistih, ki bi to lahko preprečili, ker so imeli instrumente v rokah, pa tega niso storili. Mnogi ljudje, ki so to napako potem popravljali, so tvegali marsikaj. Odhajali so v pokoj, ne da bi se jim kdo zahvalil ali pa da bi dobili kakšno priznanje. Medtem ko nekateri, ki so v novejših časih razpolagali s črnimi fondi, odhajajo v pokoj z bogatimi nagradami, zahvalami in vsem mogočim. Toliko, ker je gospod poslanec pač uporabil to primerjavo.
Za to obdobje obstaja, glede na razmere, kakršne so bile, zelo natančna dokumentacija; večino imate tudi v Državnem zboru, ker je preiskovalna komisija to zbirala. Ni bilo nobenih črnih fondov, črni fondi so obstajali kasneje, ko je v roke vse skupaj dobila Liberalna demokracija. Zelo zanimiv je podatek, da je bila celotna dokumentacija o teh posebnih fondih v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji leta 2003 popolnoma uničena. Za čas pred nekaj leti ta dokumentacija ne obstaja, ker je bila uničena. Za čas, o katerem govori gospod poslanec, obstaja na stotine strani dokumentacije in popolno poročilo, ki ga doslej ni še nihče ovrgel.
Predsednik France Cukjati: Hvala. Želite dopolnitev odgovora? Izvolite.
Rudolf Moge: Hvala lepa, gospod premier. Če vam lahko vrnem to, kar ste vi o Drnovšku odgovorili, vaš odgovor govori sam zase – pri tem, kar ste povedali, meni torej nič na to, kar sem vas vprašal, pač pa ste dajali neko sodbo.
Ampak, poglejte, neraziskana trgovina z orožjem v zadnjem času dobiva odmev tudi onstran naših meja. Tako to zadevo intenzivno preiskujejo v bodoči članici Evropske unije, v naši sosedi, Republiki Hrvaški. Če samo preberem, v eni od oddaj, ki so o tem govorile, pravi voditelj: "Dok nitko u Hrvatskoj ne osporava legitimnost naoružavanja, još nije razjašnjeno, koliko je novaca stvarno otišlo na oružje, a koliko je završilo u džepovima ratnih profitera." Hkrati vsi vemo, da je nek njihov general odšel čez mejo s polnim kovčkom diamantov, v znesku, kot pravijo, okoli pet milijonov dolarjev, tudi iz te trgovine. Hrvaški izsledki se bodo brez dvoma dotaknili tudi našega pogleda in naše še vedno neraziskane zadeve. Dejstvo pa je, da sta si državi ob svojem nastanku nesebično pomagali, in mislim, da je prav tako. A kljub temu na obeh straneh ostajajo vprašanja, ki zahtevajo konkretne odgovore, zato vas vprašam, gospod predsednik Vlade: Ali ste o zadevi sprožili kakršnekoli pobude tudi s sosednjo Republiko Hrvaško, da bi to poglavje enkrat za vselej zaprli, in to na državotvoren način, kot se to spodobi za članico Evropske unije, ki je tik pred prvim predsedovanjem, in bodočo članico Evropske unije? Torej, na kratko: Ali so bili o tem kakršnikoli razgovori oziroma poizvedovanja tudi s strani naše sosede? Za odgovor že vnaprej najlepša hvala.
Predsednik France Cukjati: Hvala. Gospod predsednik, izvolite.
Janez Janša: Torej, ta vprašanja niso odprta. Odpirajo jih nekateri, ki so si to očitno zadali za svoj življenjski cilj, do slej so bili neuspešni in vsako leto znova skušajo narediti popravni izpit, ne vem, kaj jih vodi pri tem motivu. Iz časov, ko sta Slovenija in Hrvaška sodelovali in v to sodelovanje sta bili pač prisiljeni, obstaja dokumentacija, ki ne pušča odprtih vprašanj. Kot že rečeno leta 1994 je bilo izdelano popolno poročilo, leta 2007 ima poročilo še enak status, je državna skrivnost, obstaja tam, kjer mora obstajati, nihče ga ni ovrgel. Preiskovalna komisija, ki jo je spoštovani gospod poslanec vodil, se je s tem seznanila in ni predlagala nikakršnih sprememb pri tem dokumentu. Ljudje v sosednji državi, ki so bili takrat na odgovornih mestih, so med drugim napisali tudi svoje spomine, recimo General Špegel, kjer je predstavil dokumente iz tega časa, ki potrjujejo tisto, kar je zapisano tudi v poročilu s strani Slovenije. Trditve, da vsi vemo, kaj je nek hrvaški general nesel čez mejo, jaz oprostite, ne vem. Če ste bili vi zraven in veste, potem veste tudi, kakšne so formalne poti, da se te stvari uredijo. Zdaj, kar posploševati neke zadeve in iz tega potem delati argumente, to sicer je pač možno, ni pa to ravno verodostojno. Ob zadnjem obisku hrvaškega predsednika, gospoda Mesiča v Sloveniji, na pogovoru z vsemi poslanskimi skupinami, to je bilo nekje proti koncu prejšnjega mandata je eden od poslancev takratne koalicije gospodu Mesiću postavil podobno vprašanje. Hrvaški predsednik je dejal, da v zvezi s tem med državama, ni nobenih odprtih vprašanj in da bo Hrvaška večno hvaležna Sloveniji za pomoč v tistem času.
Predsednik France Cukjati: Hvala. Imate proceduralni predlog? Izvolite.
Rudolf Moge: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod premier, jaz se vam zahvaljujem, ta zadnji odgovor je bil res o tem in ste mi res odgovorili to, kar sem vprašal. Prvi pa ni bil takšen in meni se zdi, da so te odgovori namesto jasnih sporočil, prinašajo v veliki meri samo diskreditacijo poslancev, ki vam zastavljamo vprašanja in obračunavanje z njimi. Jaz mislim, glede na vaše, to, kar ste mi povedali, da v Vladi ni resne namere, da bi omenjeno zadevo razčistili do konca, če je le možno še pred predsedovanjem Slovenije Evropski uniji. Namesto tega, pa imamo v Državnem zboru pet preiskovalnih komisij, od tega kar dve, ki se ukvarjata s trgovino z orožjem. In ena od teh pa tudi z povezavo oseb, ki so v letih 1991-1993 trgovali z orožjem in so danes posredno ali neposredno udeležene pri nakupu oklepnikov 8x8.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, zato predlagam, da v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika v Državnem zboru opravimo razpravo o odgovoru predsednika Vlade. Na prvo vprašanje mi namreč niste odgovorili. Pozivam vas, da moj predlog podprete in s tem izkažete zaupanje, ki ste ga na zadnjih volitvah dobili od volivk in volivcev ter izrazite pripravljenost, da se o tem spregovori ter državljankam in državljanom Republike Slovenije enkrat nalije čistega vina. Hvala lepa gospod predsednik.
Predsednik France Cukjati: Hvala. O predlogu poslanca gospoda Mogeta, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil v okviru jutrišnjih glasovanj.
Poslanci so o predlogu Rudolfa Mogeta, da DZ RS opravi razpravo o orožarskih poslih v letih po osamosvojitvi, glasovali 10. julija 2007. Navzočih je bilo 76 poslank in poslancev. Za jih je glasovalo 33, proti pa 41. Predlog ni bil sprejet.
Rezultate glasovanja o Mogetovem predlogu o poslanski razpravi o Janševem odgovoru najdete tukaj.
